100 % deviško Arganovo olje, 200 ml

200 ml / 6.7 fl.oz.

Arganija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Arganija
Listje, cvetovi in nezrel sadež
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline) Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Ericales (vresovci) Družina: Sapotaceae (sapotovke) Rod: Argania Roem. & Schult. Vrsta: A. spinosa
Znanstveno ime
Argania spinosa (L.) Skeels
Sinonimi
A. sideroxylon Syderoxylon spinosum Argania sideroxylon Elaeodendron argan

Arganija (znanstveno ime Argania spinosa) je endemična vrsta drevesa,
ki raste le v polpuščavi doline Sus v jugozahodnem delu Maroka.

Je edina vrsta iz rodu Argania.

Trnjavo in grčasto drevo zraste od 8 do 10 metrov visoko, njegova življenjska doba pa je 150 do 200 let.
Listi so majhni, dolgi 2–4 cm, ovalni z zaokroženo konico.

Cvetovi so majhni in imajo po pet bledih rumeno-zelenih cvetnih listov.
Drevo cveti aprila. Sadeži so 2–4 cm dolgi in 1,5–3 cm široki z debelo, grenko lupino,
ki obkroža lepo dišečo sredico, ki pa je neprijetnega okusa.

V njej je zelo trd oreh, ki vsebuje od enega do treh majhnih, z oljem bogatih semen.
Več kot leto je potrebno, da sadež dozori. Obirajo ga junija ali julija v letu, ki sledi letu cvetenja.

Gozdovi agranovih dreves trenutno pokrivajo 828.000 ha in so od leta 1998 zaščiteni
kot UNESCOva svetovna dediščina. V zadnjih 100 letih se je njihov habitat skrčil za 50 %,
največ zaradi izdelave oglja in urejanja pašnikov.

Najboljše upanje za ohranitev teh dreves je
v razvoju tržišča visoko energijskega izdelka, agranovega olja.

Arganija je med maroškimi Berberi pomembna naravna surovina:
nadomešča oljčno olje, služi kot krma živalim, uporabljaja se tudi kot kurilno sredstvo.
V zadnjih letih je vzcvetela trgovina z zdravilnim oljem arganije, ki je med drugim močan antioksidant.